Spoznajte Kiliana Jorneta, za mnoge enega najboljših v zgodovini ekstremnega športa, in njegovo zgodbo o bolečini, vzdržljivosti ter miselnosti, v kateri trpljenje postane užitek.

Lansko jesen je Kilian Jornet nase opozoril, ko je v enem mesecu premagal višinsko razliko, enakovredno enajstim vzponom na Mount Everest in pritekel na 72 najvišjih vrhov v celinskem delu ZDA.

Kot da to ne bi bilo dovolj, je med njimi kolesaril in na dveh kolesih prevozil več kot 4000 kilometrov.

“Vsak dan v mesecu je pretekel maraton in ob tem prekolesaril etapo Tour de Francea,” so ob tem zapisali pri najstarejši kolesarski reviji Cycling Weekly.

Oče gorskega teka pri nas: “To je moj zadnji veliki izziv”

Atletika

23. Jan 2026 0

Atletika

23. Jan 2026 0

“Tehnično je bilo precej preprosto, fizično pa zelo zahtevno za telo. Po prvem tednu sem bil na robu, potem pa sem nenadoma začutil, da se je moje telo prilagodilo, se odprlo in sprejelo vse, kar sem mu naložil. Na koncu sem imel občutek, da bi lahko nadaljeval še en mesec,” je po opravljeni nalogi povedal 38-letni Španec, za katerega je bil to le zadnjih od številnih podvigov, s katerimi že dve desetletji preizkuša meje človeške zmogljivosti.

Leta 2024 je v Evropi v 19 dneh ob skoraj neprekinjenim gibanju s kratkimi postanki za hrano oziroma spanje pretekel in prekolesaril 82 štiritisočakov v Alpah.

V tem času je prepotoval 1200 kilometrov in nabral 75.000 metrov višinske razlike.

V petih dneh brez kisika dvakrat na Everest

Leta 2018 se je brez dodatnega kisika, brez fiksnih vrvi in brez zunanje pomoči, kar je v alpinizmu izjemno redko in nevarno, v 26 urah povzpel na najvišji vrh sveta Mount Everest (8.848 m).

Ob vrnitvi v tabor s časom, na katerega so vplivale prebavne motnje, ni bil zadovoljen, zato se je po treh dneh odločil, da na vrh pride še enkrat in to storil v 17 urah.

Za osvojitev Mont Blanca, najvišjega vrha Alp in eno najbolj znanih gora v Evropi (4808 m), alpinisti v povprečju potrebujejo dva dni. Jornet je na vrh prišel v štirih urah in 57 minutah, kar je rekord.

V njegovi izkaznici ekstremnih dosežkov jih ob številnih velikih zmagah najdemo še kup.

Začnimo z rekordi:

• S Transpirenaico, prečenjem Pirenejev (razdalja 800 km, 40.000 m vzpona), je opravil v 8 dneh.
• Tahoe Rim Trail, krožno pot okoli jezera Tahoe (razdalja 270 km, 8000 m vzpona), je pretekel v 38 urah in 32 minutah.
• GR20 na Korziki, eno najtežjih evropskih poti (razdalja 180 km, 12.000 m vzpona), je premagal v 32 urah in 54 minutah.
• Bob Graham Round, legendarni britanski gorski izziv z 42 vrhovi v Lake Districtu (razdalja 106 km, 8200 m vzpona), je na nogah prepotoval v 12 urah in 53 minutah.
• Na Kilimanjaro, najvišji vrh Afrike (5895 m nadmorske višine, razdalja 60 km, 4100 m vzpona), je prišel v 5 urah in 22 minutah.
• Z relacijo Courmayeur–Chamonix prek Innominata (razdalja 50 km, 4000 m vzpona), je opravil v 8 urah in 42 minutah.
• Na Mount Olympus, najvišji vrh Grčije (2917 m nadmorske višine, razdalja 42 km, 2800 m vzpona), je prišel v 5 urah in 19 minutah.
• Na Denali, najvišji vrh Severne Amerike (6190 m nadmorske višine, razdalja 35 km, 4000 m vzpona), je prilezel v 11 urah in 48 minutah.
• Na Aconcaguo, najvišji vrh Južne Amerike (6961 m nadmorske višine, razdalja 25 km, 3000 m vzpona), se je povzpel v 12 urah in 49 minutah.
• Na Matterhorn, eno najbolj ikoničnih alpskih gora (4478 m nadmorske višine, razdalja 12 km, 2400 m vzpona), je prišel v 2 urah in 52 minutah.

Nadaljujmo z zmagami in naslovi:

• V letih 2007, 2008, 2009, 2012, 2013, 2014 in 2018 je bil zmagovalec elitne svetovne serije Skyrunning, visokogorskega teka nad 2000 m po tehnično zelo zahtevnih, strmih terenih.
• Med letoma 2012 in 2014 je trikrat postal zmagovalec serije najpomembnejših ultramaratonov, daljših od 100 km.
• Leta 2014 je bil svetovni prvak tudi na prvenstvu Vertical Kilometer, na katerem tekači na zelo kratki razdalji (od 3 do 5 km) premagajo vsaj 1000 m višinske razlike.
• V letih 2008, 2011 in 2013 je v seriji Skyrunning postal tudi evropski prvak.
• Štirikrat je zmagal na Hardrock 100, enem najtežjih ultramaratonov na svetu v Koloradu, ki je dolg 100 milj (160 km), na njem pa tekači premagajo 10.000 m vzponov.
• Devetkrat je postal zmagovalec Zegama-Aizkorri, kultne gorske tekme v Baskiji, na kateri tekači pretečejo 42 km s 5500 m vzpona.
• Šestkrat je bil najboljši na eni najbolj prestižnih gorskih tekem v Alpa Sierre-Zinal (dolžina 31 km, 2200 m vzponov), ki ji pravijo maraton petih štiritisočakov.
• Štirikrat je prvi do cilja prišel na ekstremni skyrunning preizkušnji Trofeo Kima v Italiji, ki je dolga 42 km, prinaša 4200 m vzponov, zaznamujejo pa jo izpostavljeni grebeni in številni plezalni odseki.
• Trikrat se je z zmago vrnil z najprestižnejšega trail ultramaratona na svetu Ultra-Trail Mont Blanc (dolžina 171 km, 10.000 m vzponov).
• Trikrat je zmagal tudi na zelo strmem teku Fully Vertical Kilometer v Švici, na katerem tekmovalci v petih kilometrih premagajo kilometrski vzpon.
• Dvakrat je bil najboljši na Ultra Pirineu, zahtevni stokilometrski trail tekmi v Pirenejih s 6600 m vzponov.

Njegovo telo preučujejo znanstveniki

Še preden je Španca, ki ga je slovita revija National Geographic že dvakrat imenovala za pustolovca leta, povsem zaneslo v teke, je globoko sled pustil v turnem smučanju, v katerem je večkrat postal svetovni prvak.

Tudi v tem športu, ki smo ga letos prvič videli na zimskih olimpijskih igrah, velja za enega boljših v zgodovini.

Mimogrede, podpisan je tudi pod svetovni rekord v vzponu s smučmi v 24 urah. V času enega dne je na smučeh premagal neverjetnih 23.864 m višinske razlike.

Članek je pripravljen v sklopu vsebin, ki jih bomo pripravljali v sklopu odštevanja do evropskega prvenstva v gorskih in trail tekih Kamnik 2026, ki bo na sporedu od 5. do 7. junija.

Jornetovo telesne zmogljivosti so neverjetne in že vrsto let predmet raziskovanja znanstvenikov.

Njegov VO₂ max 92 ml/kg/min (količina kisika, ki ga telo porabi pri maksimalnem naporu) je med najvišjimi, kar so jih kdaj izmerili.

Še bolj kot to pa je neverjetno, da lahko ure in ure ohranja visok tempo na najtežjem gorskem terenu, ob tem pa združuje vzdržljivost, tehnično znanje in predvsem mentalno trdnost, ki je ena njegovih glavnih značilnosti.

“V naravi imam občutek, da sem gol in nepomemben”

“V trpljenju uživam. To je zame perverzen užitek. Ne gre za bolečino samo po sebi. Gre za to, da se z bolečino dviguješ na neko drugo raven, premikaš meje svoje zmogljivosti. Ko se postavljaš v takšne situacije in trpiš, ugotoviš, kaj bolečina predstavlja,” filozofsko opisuje človek, ki je tudi globok mislec s pomembnimi družbenimi sporočili.

Alpski biser gosti Evropo: Kamnik v središču pozornosti

Atletika

8. Apr 2026 0

Atletika

8. Apr 2026 0

“Ob naporih v naravi imam občutek, da sem gol in nepomemben. To mi prinaša svobodo in povezanost z naravo. Danes vsako sekundo prejemamo informacije na družbenih omrežjih, v novicah in od vsepovsod. Pogosto nas obremenjujejo stvari, ki so zelo daleč, in zato ne najdemo časa, da bi se povezali s tistimi, ki so nam blizu. Sami s seboj, s svojim telesom, umom in z ljudmi, ki jih imamo radi. Ko tečem v gorah, iščem prav to povezavo,” pove.

Mama ga je kot otroka vodila v temen gozd

“Ko grem v mesto ali na morje, imam občutek, da tja ne spadam. Pomislim, v redu, to je lepo, to je zanimivo, vendar se ne počutim udobno. Ko sem v gorah, imam občutek, da tja sodim,” doda Jornet, ki se z naravo že od nekdaj počuti kot eno.

“Spomnim se, da naju je mama, ko sva bila s sestro še majhna otroka in se oklepala njenega krila, včasih po večerji, ko sva že bila v pižamah in si umila zobe, prijela za roko in naju odpeljala ven. Odšli smo v temen gozd, brez kakršnekoli luči, ki bi nas vodila. Zašli smo s poti in hodili po mahu, padlih vejah, dokler nismo več videli luči iz hiše. Takrat naju je spustila za roke, nama rekla, naj poslušava zvoke gozda in najdeva pot nazaj,” je opisal, kako se je z naravo povezoval že od najzgodnejših let.

Gore so mu bile položene v zibelko

Prav skozi takšne izkušnje, ko je moral prisluhniti okolju in zaupati lastnim občutkom, je začel razvijati poseben odnos do gora, ki ga spremlja še danes.

Veliko planino obiskala ena najboljših na svetu

Atletika

14. Apr 2026 0

Atletika

14. Apr 2026 0

Narava zanj nikoli ni bila le prostor za gibanje, ampak učiteljica, v kateri je že kot otrok našel občutek svobode, miru in pripadnosti.

Gore so mu bile položene v zibelko. Rojen je bil sicer v Kataloniji, odraščal pa na 2000 metrih nadmorske višine v gorski koči v Pirenejih, kjer je bil njegov oče gorski vodnik.

Medtem ko so imeli njegovi vrstniki v svojih sobah nalepljene podobe športnih, filmskih in glasbenih zvezdnikov, so stene njegove sobe krasili posterji gora.

Že v osnovni šoli je bil drugačen od vrstnikov

Že kot triletnik je splezal na prvega tritisočaka, s petimi leti osvojil najvišji vrh Pirenejev Aneto (3404) in leto pozneje prišel na vrh prvega štiritisočaka.

“V osnovni šoli so sošolci igrali računalniške igrice in iskali vse mogoče načine zabave, mene pa je zanimalo samo to, kako se bom po koncu pouka usedel na kolo in se vozil sedem ur ali pa tekel v klanec, ki se nikoli ne konča,” se spominja najstniških let in v nadaljevanju to, da je že kot zelo mlad preizkušal zmogljivosti svojega telesa, predstavi na še precej bolj nazoren način.

“V srednji šoli sem se odločil za eksperiment in preizkusil, koliko časa bo moje telo zdržalo brez hrane, kljub temu, da bom ob tem treniral. Po petih dneh sem izgubil zavest. Zabavno je bilo ugotoviti, kako daleč lahko potisneš svoje telo,” je skozi smeh povedal o začetkih poti, ki ga je vodila do številnih ekstremnih podvigov in pripeljala do naziva enega najboljših ekstremnih športnikov v zgodovini.

Preselil se je, ker ga je prepoznavalo preveč ljudi

Danes z ženo, švedsko trail tekačico Emilio Forsberg, živi na robu velikega fjorda na zahodni obali Norveške, pol kilometra stran od prvega soseda.

Pred tem sta bila dolga leta nastanjena v Chamonixu v francoskih Alpah, ki veljajo za svetovno prestolnico alpinizma, a se tam ni počutil najbolje. Ker se tam skoraj vsi ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi v gorah, on pa velja za nespornega kralja teh športov, so ga ljudje pogosto prepoznavali, kar ga je motilo.

“Sem introvert, zato na Norveškem počutim veliko bolje. Tu je ogromno prostora in zelo malo ljudi, tako da lahko kadarkoli za več ur izginem v divjino, ne da bi kogarkoli srečal,” pojasni zagotovo najbolj znani in tudi najbogatejši gorski oziroma trail tekač na svetu.

“Nisem se odločil, da me ljudje občudujejo”

To potrjuje tudi število sledilcev na družabnih omrežjih (na Instagramu ima 1,9 milijona sledilcev) in številne pogodbe, ki jih ima podpisane z bogatimi sponzorji.

“Nisem se odločil, da me občudujejo. Ne vidim se kot vplivneža. Sem športnik, je pa res, da se je način, kako športnik služi kruh, zelo spremenil. Danes moraš poleg rezultatov misliti na še marsikaj drugega. Sem profesionalni športnik, to je moja služba,” pojasni.

“Danes imam veliko več denarja, kot ga za svoje življenje potrebujem. Mislim, da je denarja v športu absolutno preveč. Zavedam se, da je šport pomemben del današnje družbe, toda vseeno gre za nekaj, kar ne spreminja življenj. Učitelji učijo, zdravniki zdravijo, znanstveniki raziskujejo in spreminjajo svet na bolje, glavni smisel športa pa je v tem, da v njem ljudje premikajo svoje meje,” pojasni svoje videnje človek, ki v športu meje premika do roba in se je pri svojem početju že večkrat srečal s smrtjo.

“Meje nočem doseči, ker je za njo verjetno smrt”

“Meja je nekaj, česar nočem doseči, ker je za njo verjetno smrt. To je zelo tanka meja,” še pove in doda, da se smrti ni bal, dokler ni postal oče.

“Ne bojim se občutka umiranja, se pa bojim, da bi me moji otroci izgubili. Želim si, da odraščajo z očetom,” pravi oče treh otrok, čigar meje so danes morda malce bolj premišljene, a nič manj drzne, zato zagotovo v tem trenutku že razmišlja, kakšen bo njegov naslednji podvig, s katerim bo šokiral svet.

Če sta Usain Bolt in Eliud Kipchoge sinonim za popolnost na atletski stezi oziroma cesti, je Kilan Jornet to v gorah.

Najboljši, kar smo jih kdajkoli videli.